Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«. Namreč s prvim avgustom smo se nekateri preselili v nove župnije in nekateri so dobili nove župnike. Ob poslavljanju, če smo kolikor toliko normalno in aktivno živeli z ljudmi, se pojavijo tudi solze. Pri enih in drugih. Neki gospod mi je simpatično rekel, da se solze za župnikom najhitreje posušijo … Pa vendar nastanejo. To je normalno in človeško. Nobeno poslavljanje ni preprosto in vsak začetek prinaša negotovost in določeno skrb. Vsekakor pa novost prinaša tudi svežino in novo gradnjo v zaupanju med ljudmi in duhovnikom. »Šok« je tudi za župljane, ki dobivajo novega duhovnika. Mnogo stvari jih skrbi: ali bo za mladino, kako jih bo sprejel, ali bo strog, kako bo pridigal … Zelo močno ga opazujejo, včasih kdo tudi kaj preizkuša in počasi se gradi most zaupanja.

Prestavitve duhovnikov niso nič novega. Že apostol Peter ni znal biti samo na enem mestu, kaj šele apostol Pavel, ki je potoval po celotnem takrat...