O času, ko se učenje končuje, a se na neki način pravzaprav šele zares začenja

Študijski čas je za mnoge res lep čas. Je čas strokovnega napredovanja in poglobljenega spoznavanja vsebin, ki te zanimajo. Je čas tkanja odnosov in mnogih lepih srečanj, čas osebne rasti in odkrivanja samega sebe in svoje poti. Je tudi čas, ko lahko vsaj zunaj izpitnega obdobja kakšen trenutek več nameniš sočloveku in dejavnostim, za katere morda prej ni bilo ali pozneje ne bo časa.

Če pomislim na svoj študijski čas, mi v ospredje stopajo vsi dragoceni odnosi, ki so rasli in se utrjevali ob pogovorih na študentskih kosilih na bone, ko smo si delili globine svojih resničnosti, strahov, želja in sanj. Lepota vsakdanjega srečevanja s kolegi, ki so vedno bolj postajali prijatelji in s katerimi smo si stali ob strani in si pomagali. In sredine študentske maše, ob katerih smo se uglasili z Božjim. A potem se kar naenkrat ta čas konča. Da ohranjaš prijateljske odnose, se moraš mnogo bolj potru...