Do katere mere ples še spada pod umetniško zvrst in celo molitveni način, kdaj pa gre zgolj za razkazovanje svojega telesa? Ali drugače: Kateri ples je še sprejemljiv za katoličane? Navdušena plesalka

Ples je lahko lep način slavljenja Boga in ne le umetniški izraz takrat, ko s telesom in dušo vse delam v čast Njemu. Pomembna je torej motivacija in ne »stopnja razkazovanja samega sebe«. Zato navsezadnje ni toliko pomembno, ali slavim Boga z bobni, flavto ali s plesom, saj Psalm 149 pravi: »Naj hvalijo njegovo [Gospodovo] ime s plesom, na boben in citre naj mu igrajo.« Vse naj prihaja iz čistega srca in naj bo okolju primerno …

Nasprotje tega je ples, ki ni več umetnost in nas ne približuje Bogu ter s tem bližnjemu, ampak je iskanje le lastnih koristi – od zaslužka do čustvenih potešitev, ki vodijo v popredmetenje ljudi. Tak primer je sedaj spreobrnjena italijanska redovnica Anna Nobili, ki je prej plesala po diskotekah, sedaj pa s plesom daruje svojo molitev Bogu.<...>