»Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,

naj uživa v sočni jedi vaša duša.« (Iz 55,2)

Sveto pismo z glagolom »jesti« (hebr. 'ākal; gr. esthíō) in samostalnikom »hrana« (hebr. 'ōkel, gr. brōma, brōsis) odpira okno vsakdanjega življenja in osnovnih človeških potreb. Hrana je Božji dar (1 Mz 1,29), a tudi življenjska nujnost, ki ji ne uide ne prerok (1 Kr 19,7) in tudi ne Jezus (Jn 4,31). Pomanjkanje in lakota silita k nerazumnim dejanjem kot prodaji prvorojenstva (1 Mz 25,29-34) ali godrnjanju na poti v svobodo (2 Mz 16,2). Hrana, ki zaznamuje polnost življenja (Prd 9,7), veselje ljubezni (Vp 5,1), a tudi lažno lahkomiselnost (1 Kr 21,7; Iz 22,13; Lk 12,19), ima v Svetem pismu pomen svetega (2 Mz 22,30), obredne daritve (Apd 10,13) in spomina odrešenja (2 Mz 12,11). Hrana ni zgolj prehranjevanje, saj vse vodi v Božjo slavo (1 Kor 10,31), ko se oblikuje občestvo tako z Bogom ob poslušanju njegove besede (1 Mz 3,3), izpolnjevanju njegove volje (Jn 4,34) in obhajanju...