Na eni strani so fašisti, ki jih je treba ubijati, na drugi smo mi, ki smo antifašisti in s tem poosebljenje dobrega, plemenitega.

Kot je mikavno tisto, kar je prepovedano, je dodatno zanimivo, kar je spregledano, prečrtano, izločeno. Negativi v fotografiji, negativni junaki v literaturi, negativni prostor v likovni umetnosti – kaj vse se da razbrati iz tega! Naj se še tako posvečamo vsakršnim pozitivom, tisto, kar pristane med negativi, pogosto pove neprimerno več. Pismo, ki ga je spomladi poskusil v Delu objaviti dr. Kajetan Gantar, že spada v ta izbrani žanr. Lahko bi celo rekli, da zasluži ugledno mesto v Les salon des refuses, v salonu zavrnjenih slik.

Ko so se sredi karantene, ki je bila razglašena zaradi epidemije koronavirusa, začeli protesti – pretežno na kolesih, v glavnem v Ljubljani – uperjeni proti vladi in njenim ukrepom, so imeli ljudje o njih, razumljivo, zelo različne poglede. Med uredniki in novinarji t. i. dominantnih medijev so naleteli na velik...