Ni malo Slovencev, ki so se kdaj vprašali, kako da slovenski Primorci ne živijo le ob morju in v njegovem zaledju, temveč tudi zelo daleč od Jadrana, kamor blagodejni vplivi sredozemskega podnebja sploh ne sežejo ali jih je komajda še zaznati. Razlog je zgodovinski ali natančneje – upravno-politične narave. Primorska je namreč naslednica nekdanje naddeželne upravne enote z imenom Avstrijsko primorje, ki je obstajala v letih 1849–1918, imela sedež v Trstu, obsegala pa poleg državnega neposrednega mesta Trst še dve deželi: pokneženo grofijo Goriško in Gradiško ter mejno grofijo Istro. Tako je segala od južne konice istrskega polotoka vse do Trente na severu. Kot umetna tvorba avstrijske politike nikoli ni mogla postati pokrajina, ki bi jo povezovale trdne vezi, saj so jo premočno delile zgodovinske, geografske, jezikovne in narodnostne razlike.

Primorska in Pri...