Bila sem izgubljena ovčica

Kljub vernim staršem sem šla v puberteti svojo pot. Očarala me je ideja komunizma. Ena od mojih sester je ohranila vero. Večkrat sem ji rekla: »Če je tako neumna, blagor ji, saj ji je lažje kot meni.« Razočarana sem bila nad ljudmi, ki so hodili v cerkev, pa so bili tako povprečni. Kaj sem pa vedela, kakšni bi bili, če ne bi hodili. Ko sem postala mama, sem se prepričevala, da vera ni pomembna. Ko bodo otroci veliki, bodo srečnejši, saj bo takrat svet že bolj pameten. Namesto Družine sem prebirala revijo Življenje in tehnika. Časopisov s horoskopi in rumenega tiska nisem nikoli marala. Ko je radio poročal o vojnah, sem ga ugasnila. Kadar so bili naši odnosi v družini skrhani, sem to pripisovala nespameti. Čakala sem, da se bo vse kmalu obrnilo na bolje. Vse sem stavila na razum. Nisem vedela, kako je lahko človek v primežu zla. Nova hiša, ki je morala biti vedno urejena, kmetija, služba, otroci; vse to me je izčrpalo, da sem morala ostati doma. Mu...