»Nekam mlad' ste za takšno bolezen,« mi je rekel prijazen specializant, medtem ko je opravljal ultrazvok. Samo kislo sem se nasmehnil. Kaj pa naj bi drugega storil. Očitno bakterija, preden me je napadla, ni preverila moje osebne izkaznice.

Če v dnevih, ko si morda kljub poletju komaj vzamete čas, da preberete ta članek, pomislite na nekajtedenski odmor, bi ga verjetno marsikdo sprejel z olajšanjem. Namesto da ti skrbiš za otroke, drugi skrbijo zate. Zajtrk (in ne le zajtrk, tudi kosilo in večerjo!) dobiš v posteljo. Vsak dan! Poleg tega pa imaš na voljo zanesljiv in hitro delujoč brezžični internet – kar vidim, kako kakšnemu najstniku ob tem zasijejo oči! Zveni čudovito, skoraj pravljično. In bi mogoče tudi bilo tako, če bi takšen »odmor« lahko preživljali na kakšnem rajskem otoku, mogoče med dih jemajočimi gorskimi vršaci. Ali pa vsaj doma. A »moja« bakterija … Ta enocelični organizem se je kljub svoji izjemni preprostosti izkazal za precej mogočnega. Tako mogočnega, da m...