Tri desetletja po prelomnem letu 1990 si smemo postaviti vprašanje: Quo vadis, Slovenija? Čas družbenih sprememb sem doživljal s polno državljansko zavestjo, opremljen z izkušnjami iz tujine. Večino osemdesetih let sem preživel v Rimu. Tam sem od blizu spremljal pontifikat Janeza Pavla II. in njegovo nesporno podporo Solidarnosti na Poljskem, ki je deset let z miroljubnimi sredstvi načenjala domači in sovjetski pancerski komunistični totalitarizem. Vsak večer smo spremljali po italijanski televiziji dogajanje na Poljskem. Po atentatu na papeža 13. maja 1981 se je odvijal tudi proces proti turškemu atentatorju Mehmetu Aliju Agci. Vzporedno s tem se je govorilo o t. i. »pisti Bulgari«, bolgarski poti, ki je atentatorja peljala tudi čez takrat še jugoslovansko ozemlje. Skratka, bilo je popolnoma jasno: papež in poljska Solidarnost sta predstavljala največjo nevarnost za do zob oborožen sovjetski imperij, v katerega je spadala tudi Titova Jugoslavija z vso svojo neu...