Jezik je po eni strani nekaj intimnega, po drugi pa s skupnostjo povezujočega, zato ne čudi, da o jezikovnih vprašanjih živahno razpravljata tako stroka kot širša javnost. V mladih državah morda še bolj intenzivno in opazno, ker jezikovne izbire in prakse niso nujno ustaljene in samoumevne. K sprotnemu razmisleku nas vedno znova nagovarjajo družbene spremembe, ki jih spremljajo različne jezikovne politike.

V zadnjih letih je v našem jezikovnem prostoru živahna razprava o različnih zvrsteh slovenskega jezika, zlasti o slovenskem knjižnem jeziku, katerega dojemanje se v liberalnem duhu svobodnih izbir tudi zaradi vedno večjega vpliva medijev in govorjenega jezika očitno spreminja. Če je še pred dobrim desetletjem veljalo, da je v skladu z narodno identifikacijsko, reprezentativno in povezovalno vlogo – tudi pod vplivom češkega strukturalizma – knjižni jezik tista izbrana, izmojstrena in za najbolj izpostavljene položaje primerna različica, danes stvari niso več tako jasne. Vč...