»Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« (Lk 6,41)

Kdor ne vidi svojega dostojanstva in svoje vrednosti, je nekako prisiljen nenehno podcenjevati sozakonca, da lahko precenjuje sebe. V sebi ne najde vrednosti in morda nezavedno pričakuje, da mu jo bo dal drugi. Ker mu zakonec tega seveda ne more dati, ga kritizira, podučuje in podcenjuje. »Svojo moč namreč razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo,« beremo v nedeljskem berilu (Mdr 12,17).

Samo kdor se zaveda svojega dostojanstva, se lahko veseli velike vrednosti sozakonca in ne čuti potrebe, da bi se moral z njim stalno primerjati.

Razmisliva, koliko je med nama kritike, primerjanja in opozarjanja na napake. Prosiva Boga, da bi prepoznala, koliko sva vredna v njegovih očeh, in znala čuvati dostojanstvo drug drugega.