Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov (Rim 8,19).

Beseda stvarstvo (gr. ktísis), ki pomeni primerno, dostojno, stvaritev, nekaj, kar je ustanovljeno iz nič (lat. ex nihilo), izvira iz grškega glagola ktízō (ustvariti, zgraditi) ter se nanaša na delovanje Boga Stvarnika, ki edini zmore ustvariti to, kar pred tem ni obstajalo.
Zato je obličje Boga, ljubitelja življenja (Mdr 11,26) vidno v vsakem delu stvarstva (Rim 1,20), človek pa je v moči krstnega duhovništva poklican, da temu stvarstvu, ki vzdihuje v porodnih bolečinah in kliče po razodetju Božjih sinov (Rim 8, 19-22), vrne pravi Obraz in s tem pravo poklicanost. Tudi človek je šele s prihodom Sina, ki je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva (Kol 1,15) in začetek Božjega stvarjenja (Raz 3,14) postal nova stvaritev (2 Kor 5,17). Tako niti obreza niti neobreza nič ne velja (Gal 6,15), ampak le človek, utemeljen v veri v Božjo ljubezen in evangelij, ki je oznanjen vsemu stvarstvu (Mr 16...