Ali bo pandemija sprožila premislek o spremembi vrednostne paradigme ali pa bomo vztrajali pri statusu quo?

V času epidemije in pandemije je sicer nenehno prezaposleni in preobremenjeni človek 21. stoletja nenadoma imel dovolj časa in priložnosti za refleksijo. Za načrten, poglobljen razmislek o svojem življenju, delovanju in bivanju, o ljudeh in odnosih, okolju, naravi, vesolju – o vsem, kar naj bi ga oziroma bi ga moralo zanimati in vznemirjati že pred izbruhom smrtonosne okužbe, pa se s tem ni utegnil, ni mogel, ni znal, ni hotel, ali ni uspel ukvarjati. Populaciji modrega planeta, ki je do epidemije covida-19 nenehno živela in delovala v najvišji prestavi in pogosto ni poznala ne petka ne svetka, se je življenje nenadoma upočasnilo in umirilo – čas se je iz gospodarja in rablja nenadoma spremenil v služabnika in sužnja.

Nekatere je ta sprememba zbegala že na samem začetku, drugi so se nad njo sprva navduševali, nato pa jim je začela presedati, tretji (predvidom...