»Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.« (2 Kr 4,16)

Beseda »sin« (hebr. bēn; gr.hüiós) nasproti sorodnemu, splošnemu izrazu »otrok, rojenec« (hebr. bēn, gr. téknon) res poudarja obstoj moškega potomca, a z vidika uresničitve obljube blagoslova za družino, kar pomeni: življenje, rodovitnost, varnost in ohranjanje družine.

Vir blagoslova in življenja je Bog sam, na kar Sveto pismo večkrat opozori z nerodovitnostjo v družini: Abraham (1 Mz 15,2), Izak (1 Mz 25,21), Jakob (1 Mz 29,31), Manoah (Sod 13,2) in ne nazadnje Zaharija (Lk 1,7). Pri očakih je rojstvo sinov v starosti v odnosu z ljubljeno ženo vedno vezano na rivalstvo med brati, kar se paradigmatično pokaže pri Jožefu (1 Mz 37,1-36), sta pa Samson in Janez Krstnik Božja odbranca, nazirca in odposlanca (prim. Lk 1,66). Sin postane pravi dedič in nosilec blagoslova za prihodnost družine ne zaradi prvorojenstva, temveč zaradi svoje zrelosti in očetovega blagoslova (1 Mz 27,1-40).

Resničen...