Letošnji dan državnosti me še posebej izziva

Mnogi, ki smo danes starši, smo otroštvo preživljali še v Jugoslaviji, mladost pa že v samostojni Sloveniji. Ob vstopu v mladost in novo državo nas je v 90. letih z odprtimi rokami čakala mladinska pastorala, z njo pa mnoge priložnosti za rast v dobre kristjane, družinske može in žene ter v odgovorne državljane.

Devetdeseta so prinesla razcvet skavtov in oratorijev. Trume avtobusov so odhajale v Taizé in na novoletna taizéjska srečanja. Obiskal nas je papež. Še vedno je delovalo veliko mladinskih skupin, nagovarjali so Stična, gibanje Pot, pastorale redov, mnoga lokalna društva.

Sčasoma smo mnogi prevzeli aktivne vloge. »Prostovoljili« smo po nekaj deset ur na teden. Bili smo aktivni državljani. Sanjali smo o boljšem svetu. A po treh desetletjih prevlada občutek, da se to ni zgodilo.

Običajno za to krivimo ta stare, ki ob demokratizaciji niso zmogli vzpostaviti bolj pravične družbe. A sistem se ne more...