»Kako sem vas nosil na orljih perutih« (2 Mz 19,4)

Krila, peruti (hebr. kānāf; gr. ptéruks) ubesedijo lik krilate živali, ki jih Bog ustvarja, da lete po nebu (1 Mz 1,21) ter s svojim lahkotnim in skrivnostnim letom človeka spravljajo bodisi v čudenje (Mdr 5,11) ali pa, da je pozoren na svoja dejanja (Prd 10,20). Lahkotnost kril in izmuzljivost ptičjega leta zarisujeta podobo skrivnosti Boga, saj se le Bog sprehaja po krilih vetra (Ps 104,3) in prebiva tako pod okriljem kerubov, stoječih na skrinji pričevanja (2 Mz 25,20), kot tudi v notranjem svetišču templja ob varstvu kerubov (1 Kr 8,6). Čeprav Bog ostaja onkraj teh nadčloveških bitij, ki so znamenje njegove presegajoče slave in moči (Ezk 1,6), je resnično rešitelj svojega ljudstva in ga v senci svojih peruti (Ps 60,5) varno pelje v obljubljeno deželo (5 Mz 32,11). Če bi človek v stiski najraje odletel kot golob (Ps 55,7), pa je resnično odrešenje najti pri Bogu (Ps 63,7), pod čigar perutmi človek najde varno zavetje in...