Brez dvoma ste že slišali frazo, da »človek jê, kar jé«. Po tej logiki se ljudje seveda lahko razdelimo na prasce, goveda, teleta, kure in kar je še teh lepih izrazov, ki si jih radi zmečemo v obraz, še veliko raje pa v hrbet ali pod noge. O tem, kakšen živalski vrt se nam sprehaja v neizrečenih mislih, pa raje ne bi, saj slišim, da nekateri jedo pse, kače, žabe, morske prašičke in celo podgane. No, in na tem mestu je seveda treba priznati, da se, za razliko od mesojedcev, vegetarijanci in vegani res teže ozmerjajo med sabo!
Ko zmerjanje potihne in se prepirljive strasti umirijo, ko spravljivo premislimo in pretehtamo posledice, dostikrat nemočno zaključimo, da »kar jê, jê«. Kar je res. Je pa seveda res tudi, če se povrnem k izhodiščni misli in prehrambeni logiki, da »kar jê, jé« in zato »kar jé, jê«!

Mi še sledite? Krasno.

Človek seveda jé, zato da jê, sicer shira in umre. A kaj jé, kdaj jé in koliko tega pojé, je tisto, kar človeka naredi to, kar jê. In če fr...