Moja babica je imela v svoji kamri obešeni dve sliki – presveto Srce Jezusovo in presveto Srce Marijino. To sta bili stari sliki, ki ju je narisala roka ljudskega slikarja in bi ju umetnik razglasil za kič. Prav te podobe pa so bile tako preproste, da so nagovarjale stare in mlade. Ko je bila babica še otrok, so ob njih vsak dan molili. Še danes so se prav take slike ohranile na marsikateri kmetiji ali hiši.

Ko sem bila otrok, sem pogosto sedela na babičini postelji, jedla napolitanke in opazovala sliki. Marija je imela lepo obleko, Jezus pa lepe oči. Ko sem babico vprašala, zakaj je narisano srce, mi je pripovedovala o Jezusovi in Marijini ljubezni. Rada sem jo poslušala, čeprav takrat teh stvari še nisem razumela.

Ko je babica umrla in sem dobila sliki, sem se zalotila, kako še vedno pogosto sédem in ju gledam. Spet razmišljam, kaj pomeni imeti srce....