Vera in Cerkev – »razum«, »strogost« in posegi države

Cerkvenoupravna ureditev ob koncu jožefinskih reform (Vir: Slovenski zgodovinski atlas)

Proti sredini 18. stoletja so postajali vse glasnejši pozivi k spremembam, ki naj bi »uravnale« pretirano pobožnost, zmanjšale moč papeštva in krajevne Cerkve reformirale skladno z razsvetljenskimi interesi države. Daljnosežen vpliv so imeli spisi duhovnika Lodovica Antonia Muratorija (1672–1750), ki se je zavzel za racionalnejši odnos do vere. Predstavnikom t. i. reformnega katolicizma se je zdela tedanja pobožnost preveč čustvena, pozunanjena in polna pasti praznoverja. Obenem so se širili glasovi t. i. poznih janzenistov, večinoma Francozov, ki so zahtevali po­globitev vere, resnost in strogost pri podeljevanju zakramentov ter preprostost po zgledu prve Cerkve. Njihova dela so na knjižne trge habsburških dežel...