»Sezidajmo si mesto in stolp« (1 Mz 11,4)

Stolp (hebr. migdāl; gr.pūrgos) zaznamuje »utrjen stolp«, »trdnjavo«, »grad«, navadno brez dodatnih soban, in tvori del obzidja, utrdbe oz. mesta. Tovrstni stolpi naj bi zagotovili nadzor zlasti mestnih vrat, namenjenih izmenjavi blaga in dostopu do vode (Neh 3,1.26). Poleg tega pa lahko govorimo o samostojnih, stražnih stolpih, namenjenih za obrambo mest (2 Krn 27,25), vinogradov (Iz 5,2) in živine (1 Mz 35,21).

Stolp zagotavlja varnost (Ps 48,13), a svetopisemska misel ne gleda zgolj na zunanjost, temveč na dogajanje srca: kam se usmerja in na koga stavi svojo gotovost, nase ali na Gospoda. Prehod iz ene v drugo sfero nakazuje zgodba kralja Uzija, ki je, dokler je služil Gospodu, užival Božjo pomoč tudi ob gradnji stolpov (2 Krn 16,6-15). Bog z namenom prečiščenja dovoljuje preizkušnjo. Tisti, ki žive z Gospodom, uživajo varnost (Ps 6,12), medtem ko prevzetni doživljajo sodbo prek človeških nasprotnikov (Sod 9,46-49) oz....