Polona Rodič je nedavno izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Sestradana. Z njo se polna življenja poslavlja od Ane – anoreksije.

Polona, kaj se skriva za naslovom tvojega prvenca?

Besedna igra: v besedi sestradana se skriva Ana – ime za anoreksijo, ki ga uporabljamo tisti, ki imamo ali smo imeli anoreksijo. S Sestradano sem hotela prikazati dvoje: veliko fizično lakoto (ta sčasoma sicer izgine) in hkrati sestradanost po sprejetosti, ljubezni. V štirih poglavjih pišem o bolezni, zdravljenju in pokažem, da se da priti iz tega. Hotela sem pokazati, kako hudo je. Umetnost mora prikazati neko boleče doživljanje, ampak hkrati pokazati pot iz tega. Naloga umetnosti je tudi, da pokaže, da se da prilesti iz še tako velike težave. To je bil namen zbirke. Rada bi, da se ozavešča o tem, kaj lahko nekdo skrivaj trpi, kako močna je bolezen, kako tiho pride in pusti pečat.

O anoreksiji pišeš kot o osebi – Ani. Nam jo lahko predstaviš?

Ko jo...