Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati (Apd 1,14).

Že v začetku je Adam imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati (gr. métér, heb. ʼēm) vseh živih (1 Mz 3,20). Čeprav je z grehom postala tudi mati mrtvih, vendarle vsaka mati ostaja nosilka življenja (Ps 139,13), naročje topline (Ps 131,2), prenašalka vere (2 Tim 1,5) in edine zapovedi z obljubo (Ef 6,2). Toda potrebna je bila »nova Eva«, ki pred Bogom ne pobegne, temveč prisluhne in spočne (Lk 1,26-38). Mati, ki nam je v vsem enaka razen v grehu, ki raste skupaj z Otrokom (Lk 2,33), vse ohranja v svojem srcu (Lk 2,51), ostaja pozorna na žejo človeštva (Jn 2,1-5) ter prav zato izgovarja vedno novi: »Zgodi se« (Lk 1,38). Ta poslušnost Ljubezni jo spreminja v ponižno učenko Sina (Mr 3,33-35) do križa, kjer s tihim privoljenjem postane Mati človeštva (Jn 19,26-27), ki bo prva zbrala razkropljene učence ter jih povezala v novo Cerkev (Apd 1,14). Ta pa bo v moči Sveteg...