Poznate tisti vic: Kaj je v resnici Jezusov največji čudež, ki ga nihče nikdar ne omeni? Da je tudi pri tridesetih uspel vzdrževati kar 12 tesnih prijateljstev! (Sama bi dodala še: sploh glede na to, da takrat ni več živel v domačem kraju.)

V otroštvu so prijateljstva mnogo preprostejša. Spoprijateljiš se pač z otroki, ki so ti dodeljeni v vrtčevsko skupino ali kasneje v razred. In s tistimi, ki pač živijo v isti ulici, naselju, vasi ... Lahko ti je kakšen med njimi bolj simpatičen kot ostali, a v resnici so ti prijatelja izbrale okoliščine: kje živiš, v katero šolo hodiš, v katerem razredu si.

Kasneje, v najstništvu, si med sošolci, sosedi, soanimatorji ... za prijatelje izbereš tiste, katerih družba ti je najbolj prijetna: ki so najbolj zabavni, se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, poslušajo podobno glasbo, znajo poslušati tvoje neznanske plazove besed, ali pa, ravno nasprotno, prijetno zapolnijo tišino, ne da bi bilo treba tebi karkoli reči.

A ko odras...