Kar se dopusta in počitnikovanja tiče, ničesar ne prepuščam naključju. Tako otroci vedo, da me lahko že sredi januarja vprašajo: »Kam bomo pa letos šli?« Morda se vam zdi, da pretiravam, a iščem samoten kotiček ob obali, kjer namočiš noge v morje že, če se pretegneš v postelji. Rajske lokacije so hitro zasedene, zato jih lovim že sredi zime. Potem pa samo še odštevamo dneve.

Letos pa … Hja, letos pa bomo še videli. Imam sicer rezervni načrt: Na eni strani ceste imam soseda, s katerim se bolj malo pogovarjam, a kadar se, pogovor teče v hrvaščini. Na drugi strani imam soseda, ki je že v penziji, je pa dolga leta delal v Italiji. Naš gimnazijec se uči nemško, hči študira angleščino …

Torej: kot vse kaže, bom varčeval s hrano, vodo in toaletnim papirjem, govoril bom malo hrvaško, malo italijansko, malo nemško, malo angleško, pred ženo se bom »delal francoza«, služba in družba mi bosta »španska vas«, molil bom pobožno kot kak Poljak … takole na zunaj bo vse skupaj izpad...