Dnevi postajajo vse daljši. Zimsko mrtvilo je zdaj le še zamolkel spomin, kajti prej tiha, mračna in zaspana jutra nam v teh dneh lepša ptičja pesem. Nemalokrat celo iz več grl pernatih pevcev hkrati, kar je slišati kot ubran orkester, katerega melodija tudi ušesu do glasbe brezbrižnega človeka ne uide. Ptičja pesem pa ni namenjena nam in ni le preprost odraz pomladi in odziv zaljubljenih ptic. Od ljubezni razvneti samci snubijo samice, hkrati pa označujejo svoj gnezditveni okoliš. »Poberi se proč,« bi nekako v človeškem jeziku zvenela ptičja pesem, »tukaj sem jaz doma!« Takšna je resnična romantika pesmi ptičjih samcev, njihova pevska vnema pa greje srca samic, ki ta hip bodisi valijo v gnezdih ali se že družno s samci ukvarjajo s hranjenjem vedno lačnih kljunov puhaste otročadi.

V tem času žive meje uspevajo in odganjajo poganjke, kar mnoge lastnike vrtov opom...