Leta 1992 nas je Peter Bogataj, tedanji duhovni pomočnik v ižanski župniji, spodbudil, da smo obudili staro ljudsko navado nošenja Marije, ki je bila prekinjena med drugo svetovno vojno. Po 30 letih je to spet postal običaj v adventnem času. V posamezni hiši Marijin kip ne prenoči samo eno noč, ampak se zadrži cel teden. Ohranil se je predvojni zapis besedila in tako sta sprejem in slovo Marije še bolj slovesna. V vseh petih skrivnostih rožnega venca smo spremljali Marijo v pričakovanju Jezusovega rojstva. Z vzkliki lavretanskih litanij pa smo jo počastili kot Božjo in našo mater. Rožni venec in litanije so vodili naši najmlajši.