Foto: Tatjana Splichal

V tem zanimivem času me Gospod Bog malodane vsakodnevno preseneča. S skrbjo zame, z darovi v vseh mojih potrebah – pa naj bo to pogovor s pravo osebo ob pravem času, spletno predavanje ali natanko tista knjiga, ki jo potrebujem. Vedno znova se mu čudim! V Svetem pismu najdem kup njegovih obljub in dokazov, da misli resno. A kljub temu včasih še zmeraj težko verjamem, da je to namenjeno tudi meni ...

Velikonočni čas nam slika podobo Boga, ki preseneča. Preseneča tiste, ki še niso slišali zanj, in tiste, ki so. Preseneča celo njih, ki so mislili, da ga dobro poznajo. Začne se že s trpljenjem in smrtjo na križu. Kako lahko on, ki je zares dajal vtis človeka z oblastjo, tako konča? Stopnjuje se z vstajenjem. Učenca na poti v Emavs brez ovinkarjenja povesta: »Mi pa smo upali, da je on tisti« (prim. Lk 24,21) … Kako boli, ko ugotovimo...