Da bi hodili po njegovih stopinjah (1 Pt 2,21)

Z besedo »sled, stopinja« (gr.: íhnos; hebr.: kaf reg–el) se odpre diapazon pomenov: od dobesednega kot »stopalo« (Joz 1,3) ali »dlan« (2 Kr 9,35) do figurativnega, prenesenega pomena kot »znamenje srca« (Sir 13,26). Če je s stopalom simbolizirana »trdnost, stabilnost, moč« (Ps 17,37) ali nasprotno »negotovost in nemir« (5 Mz 28,65), pa stopanje po ozemlju pomeni »izmero dežele« (1 Mz 42,9) in »zmago« (2 Kr 19,24). Pri tem je vreden opomin, da resnično zmago in gotovost daje Gospod (1 Kr 5,3), ki je zmagovalec nad silami narave (Ps 76,20) in edini pozna »sledove skrivnosti« (Sir 42,18-19). Človek odkriva življenje in spoznava svojo končnost in nemoč, saj je kot »sled« na morju (Job 9,26; 38,16), a tudi Boga, ki vodi pota s svojo lučjo (Sir 50,29). To je modrost, ki pušča »sledove« spremenjenega srca (Sir 37,17), ko stopa po Abrahamovih stopinjah vere, ki se zaupljivo prepusti Drugemu (Rim 4,12). Ta Drugi ni tujec, temveč Jezus,...