Ob sedmi obletnici papeža Frančiška in ob njegovem zavzetem delovanju v teh kriznih časih za ljudi je primerno, tudi zaradi nasprotovanj njegovim pobudam v Cerkvi in družbi, osvetliti njegov prispevek za človeštvo in Cerkev. Frančišek je za številne katoličane in ljudi dobre volje nosilec krščanskega upanja in prenove Cerkve v Duhu in resnici. Zavzema se za revne, prizadete, obrobne, stvarstvo, pravičnost med ljudmi in narodi. Svetovna politična skupnost ga jemlje resno, saj je dosledno, kot je bil Janez Pavel II., vest odločevalcem sveta. Na drugi strani pristopa k ljudem človeško, z vživljanjem v njihov položaj in spodbuja k solidarnosti med nami. Kot Janez XXIII. kliče k delitvi »veselja in upanja, žalosti in tesnobe današnjih ljudi, posebno ubogih in kakorkoli trpečih«, kot pravi drugi vatikanski cerkveni zbor (v nadaljevanju koncil).

Soočenje z ustaljeno kleriško mentaliteto

Upanje daje tudi papežev pogum, da se spoprijema s strukturnimi in drugimi str...