Ko se je sredi marca pri nas in po svetu ustavilo javno življenje, smo se v uredništvu spraševali, kakšne vsebine bomo lahko še objavljali. Že po nekaj dneh smo začeli odkrivati, da vstopamo v skrivnosten čas premišljevanja, ki je tudi čas posebne milosti.

Vsak se v življenju sooči s trpljenjem. Kljub veliki bolečini, ki jo recimo prinese smrt mame, očeta, prijatelja …, pa je hkrati mogoče zaznati tudi svetost trenutka. Kot bi šlo za tih in skrivnosten dotik Božje milosti, ki se nežno dotakne človeške duše.

Tako smo mnogi čutili tudi ob odhodu nadškofa Urana. Bolečina in tema smrti nam je odstrla svetlobo človeka, ki je, preprosto povedano, veliko ljubil. Pred nami se je izkristalizirala lepota duše človeka, ki je z vsem srcem ljubil Gospoda, njegovo Cerkev, domovino, ljudi. »Pečat se je jasno izrisal ob slovesu, ko smo videli, kako širok odmev je imela njegova smrt v čustvovanju ljudi, pokazalo se je, kako zelo je bil ljudem blizu,« je v tokratnem pogovoru za Druž...