Postni čas je bil letos poln žrtev, odpovedi, samote. Morali smo odgovorno sprejeti omejitve zaradi epidemije. Tudi velika noč je posebna, izredna v vseh 2000 letih krščanstva. Še nikoli niso bile v tem času cerkve prazne. Nekaj so k povezavam pripomogla sredstva javnega obveščanje in telefoni. Vendar se zakramenti ne morejo podeljevati na daljavo, potrebna je prisotnost.

Ob vsem tem smo povabljeni k premisleku. Zgodovinski čas je pomemben in ga moramo gledati tudi z očmi nadnaravnega. Občutili smo krhkost svoje človeškosti, vidimo, kako so naše moči omejene, nimamo pogleda v prihodnost.

Čas posta in velike noči je pomemben zaradi prehoda, ki se odkriva pri tem. Svet, ki ga nekako zapuščamo, ni poznal resničnega veselja nad življenjem, življenje je bilo precej mehanično, čeprav se je mnogim dobro godilo, manjkal je pogled v prihodnost, upanje. Premalo resno smo prebrali pomen propada komunizma, prav tako nerodno beremo konec globalnega potrošništva, ki smo ga živel...