Trpljenje, bolečina, grob, rešitev. Te in druge besede iz bogoslužij velikega tedna nam letos zvenijo močneje kot sicer. V še nedavni preteklosti smo bili pogosto zazibani v udobje in samozadostnost, zdaj pa nas je preizkušnja zbudila iz utečenih tirnic.

Italijanski teolog Maurizio Chiodi, ki je zbolel za koronavirusom, je pričakovanje rešitve letos doživel zelo fizično. »Ozdravitve si želiš iz vsega srca in lahko k temu prispevaš, a na koncu nikakor ni odvisno od tebe. Lahko čakaš, upaš, vendar ne veš, ali bo konec dober,« pravi. Veš, da si v rokah Drugega, v katerega si položil svoje upanje. Pride pa čas velike noči, ki je »krik, ki pretrga tišino, je rezilo svetlobe, ki prereže noč, je prebuditev, močnejša od zvoka, je rojstvo, ki presega smrt. Vstajenje je pesem veselja po mrtvaškem žalovanju, je življenje, ki eksplodirala, je telo, ki se ponovno rojeva, ki je spremenjeno, a ohranja stara znamenja, tudi trpljenja in smrti.« Pri covidu 19 se telo počasi prebuja za novo ž...