Pred nekaj leti, ko je bila moja mariborska nadškofija nekaj časa brez škofa in smo si ga morali »sposojati« od Celjanov, je bila krizmena maša prvič na veliko sredo namesto na veliki četrtek. Mojega sedaj žal že pokojnega sodelavca in prijatelja je sprememba hudo jezila. Ko je o tem potožil, so mu menda rekli, naj ne bo tako starokopiten. Odgovor je njegovo nejevoljo le stopnjeval. Ogorčeno se je pridušal, češ, zakaj ne bi potem velike noči praznovali kar na pustni torek.

Sam ga nisem jemal povsem resno. Že tedaj sem pač poznal prakso v nemško govorečih deželah, da krizmeno mašo obhajajo v prvih treh dneh velikega tedna. Na ta način se lahko duhovniki, ki imajo med svetim velikonočnim tridnevjem polne roke dela, bolj sproščeno zberejo ob svojih škofih.

Na skoraj preroški pokojnikov nastop sem se spet spomnil pred letošnjo veliko nočjo. Razlog je bil predlog avstrijsko-nemškega liturgika Clemensa Leonharda, strokovnjaka za zgodovino velikonočnega praznovanja, da bi...