Ko mlad zdravnik začenja svojo službo, je precej težko. Verjetno tudi v drugih poklicih, ampak tu še prav posebno. Po svoje gre za življenje in smrt. Na takšen izziv mladega človeka ne moreš nikoli dovolj pripraviti. Učiti se moraš potem iz življenja in ta pot je pogosto zelo težka. Nauči pa človeka zelo veliko, ne samo za delo z bolniki, ampak tudi za njegovo celotno življenje na vseh področjih, kar je zelo dragoceno.

Pred kratkim so mi pripovedovali o mladi kolegici, ki zelo resno jemlje svoje zdravniško delo. Ima velik krog sorodnikov, znancev in prijateljev in tudi med njimi se tako kot med vsemi ljudmi dogaja, da kdo hudo zboli in išče pomoč. Ko se zvečer utrujena od napornega dela vrne domov, se začno klici prijateljev in znancev v zvezi z njihovimi bolniki. Kolikor se da, jim seveda rada pomaga. Včasih ji to uspe bolj, včasih spet manj. Takrat je zelo žalostna in si začne očitati, da ni storila dovolj. Seveda se ji to dogaja tudi pri bolnikih, ki jih srečuje poklicno...