Kaj pravzaprav napisati v kulturno kolumno v teh časih, ko epidemija s svojimi hudimi sencami in globokimi rezi v normalno, ustaljeno življenje zahteva predvsem praktično odzivanje in specifično strokovno znanje: seveda medicinsko, a tudi ekonomsko, upravno in številne druge oblike? Na laikih je v prvi vrsti, da ravnamo prisebno in odgovorno, to pa se kaže zlasti v upoštevanju strokovno utemeljenih navodil in ukrepov oblasti – a to, upam, vemo in, še bolj upam, počnemo bolj ali manj vsi; zato ni potrebno nobeno splošno pametovanje. Zdaj je predvsem čas konkretnih posegov in ozko osredotočenega razmišljanja: če smem tako reči, nam je resničnost prišla preblizu in se preveč zožila, da bi se lahko sproščeno ukvarjali z njo.

A to spoštovanje zahteve trenutka nikakor ne pomeni, da naj bi prenehali obstajati kot ljudje – ker ljudje ne moremo obstajati v pravem pomenu besede, ne da bi se tako ali drugače, vsakdo na vsaj malce poseben način, spraševali o smislu življenja – in se o...