Kužno znamenje, vir: Wikipedia/RALF ROLETSCHEK

Poleti 1645 se je kar nenadoma pojavila kužna epidemija in hudo razsajala po vseh slovenskih deželah. Na Ptuju je v kratkem času izumrlo več hiš, v minoritskem samostanu je kugi podleglo več redovnikov. Janez Rijavec, župnik na Hajdini, je dal na griču zunaj mesta postaviti kapelo sv. Roka, priprošnjika v kužnih boleznih. Hudo je bilo v Šmarju pri Jelšah; ljudje so se zatekali k sv. Roku, ki so mu postavili kapelo nad vasjo. Iz Štajerske je morilna kuga prišla na Kranjsko. V Dravljah pri Ljubljani, kjer je vas skoraj izumrla, je ljubljanski kanonik Marko Dolinar dal pobudo za gradnjo cerkve sv. Roka. Poslej je vsako leto za svetnikov god šla slovesna procesija ob udeležbi več tisoč vernih ljudi iz Ljubljane v Dravlje. Sprevod je odpravil cesar Jožef II.

Huda kužna epidemija je leta 1679 in 1680 spe...