Ko se v spominu vračam v drugo polovico leta 1989 in prvo polovico leta 1990, ugotavljam, da me slovenska politika takrat ni pretirano zanimala, čeprav sem dotlej v dvajsetih letih dodobra spoznal naravo totalitarizma, ki ga je izvajala tedanja Jugoslavija.

Obisk ženine družine in izkušnja vaškega življenja pa sta bila zame prava učna ura. Slovenijo sem prvič obiskal leta 1969 in čeprav je bila Jugoslavija v bistveno boljšem položaju kot druge srednjeevropske države pod sovjetsko prevlado, je zelo očitno močno zaostajala za zahodnimi demokracijami.

Ni bilo posebej očitno, da je Slovenija del totalitarne države, predvsem zato, ker je bil turizem zelo pomemben vir tujih valut, potni listi pa so bili na voljo večini državljanov. Z leti, ko sem izgubil svojo naivnost, pa sem kljub temu spoznal, da stvari niso povsem takšne, kot se zdijo.

Bankrot, diskriminacija vernih ...

Ugotovil sem, da je Jugoslavija v resnici najmanj dvakrat bankrotirala in...