Tudi slovensko javnost pogosto zaposluje kresanje mnenj o razmerju med konservativnostjo in naprednjaštvom. Novega olja na ogenj te vroče razprave je, kot smo že omenili v Slovenskem času, prilil (progresistični?) ekonomist Jože P. Damjan, ko se je po padcu Šarčeve vlade ob pozivih t. i. »desnih« razumnikov k oblikovanju nove vključujoče in operativne koalicije retorično spraševal: »Biti desen (= konservativen) pomeni biti proti razvoju. Kako si lahko hkrati razumen in proti razvoju?« A pustimo tokrat ob strani poenostavljeno tviteraško razsežnost konservativno-progresističnih nasprotij in raje poglejmo v globino teh pojavov. Vpogled vanjo ponuja Martin Sušnik, argentinski rojak, profesor filozofije na Argentinski katoliški univerzi (UCA) v Buenos Airesu, odličen poznavalec opusa filozofa Milana Komarja.


»Vrne se Heraklit. Proč Parmenid.« Tako so zapisali študentje maja '68 na steno v Sorboni. S tem niso menili le, da soglašajo z efeškim filozofom, ki pravi, da...