Prebrala sem presunljiv »Križev pot nerojenega otroka«, ki ga je napisala Tina Čerin. Ob prebiranju me je znova preplavilo spoznanje, da tudi mojega moža lahko ne bi bilo, hkrati pa velika hvaležnost pokojni tašči, ki se je odločila za življenje in je kljub velikemu nasprotovanju okolice, češ da si pri 40 letih ne more privoščiti nezakonskega otroka, otroka rodila.

Sama je kasneje sinu večkrat pripovedovala, da se je za njegovo življenje zavzel sv. Jožef. Ko se je pred podobo svete družine v molitvi zatekla k Bogu, je videla, kako je sv. Jožef odkimal, češ, tega ne smeš storiti. In tako se je rodil otrok, ki je postal moj mož, oče štirim otrokom, dedek 16 vnukom in verjamem, da tudi duhovni oče mnogim, ki se povezujemo v Družini in Življenju.

Ker je nezakonskost očitno rana naše družine, sem o vlogi sv. Jožefa večkrat premišljevala. Psihologija nas uči, da se velike rane, med katere spada tudi nezakonskost, predelajo v štirih generacijah. Na poseben način ta rana z...