Koronavirus in velika noč

Narava vsa je v cvetju,
kot sončni žarek zlat,
ves park je v ptičjem petju,
prebuja se pomlad.
Zdaj postni čas bo mimo,
iz groba Jezus vstal,
uničil mrzlo zimo,
slovo bo smrti dal.
Še mi bi radi vstali,
prav srečni vsi bili,
veselju duška dali,
a virus nas duši.
Rad škodil bi nam resno,
življenja sok izpil,
duševno in telesno
pohabil, umoril.
Namesto prave sreče
za to veliko noč,
nas bôde prav grozeče
kot trna strup pekoč.
Seveda se ne damo,
odločeni za boj,
saj to odlično znamo ...
»Oh, virus, raje stoj!«
»Jaz že se bom ustavil,«
nam virus govori,
»ljudi ne bom več davil –
a stojte tudi vi!
Na leto po Evropi
je splavov milijon!
Mar ste razumsko topi?
To pèklu je poklon!
Končajo naj se splavi,
ne trgajte otrok,
bodite starši pravi,
kot to želi si Bog!
Če radi bi vstajenje,
ta večni, Božji klas,
izbi...