Dodaten premislek nam lahko prihrani marsikaj težkega in neprijetnega

Gospa mojih let, katere mož je že kar nekaj let pokojen, mi je pripovedovala o svojem možu. Z veseljem se ga spominja in pogosto misli nanj. V dolgih letih skupnega bivanja se je v njunem zakonu marsikaj dogajalo. Veliko lepega, a tudi težkega. Pa sta bila nazadnje vsemu kos, tudi vsemu težkemu. Trije otroci, ki sta jih imela, imajo sedaj svoje družine in se večkrat oglasijo pri njej, prav posebno še za praznike. Ne more drugače, kot da svoje vnuke tudi malo razvaja, ko jim kaj dobrega skuha ali speče.

Ko govori o svojem možu, se vedno znova prav posebej spominja, kako je reševal kakšne probleme ali bolj zapletene stvari. Nikoli ni prehiteval z odločitvami, ampak je vedno znova rekel: »Počakaj malo!« In potem sta malo počakala, vse pretehtala in se o vsem veliko pogovarjala in po vsem tem je padla odločitev. Nikoli ni prav hitel z njo. Raje je malo počakal. Ta njegov način je ohranila tudi sama p...