Niccola Paganini je bil pravi violinski virtuoz. Publiko je navduševal ne samo s svojo mojstrsko spretnostjo, temveč tudi s svojim čudovitim vedrim duhom in izjemnimi improvizacijami.

Zgodba pravi, da je na nekem koncertu pred polno dvorano izvajal precej zahtevno skladbo. V svoji izvedbi je, obdan z velikim spremljajočim orkestrom, tudi sam užival, vse dokler mu med predzadnjo koncertno skladbo na violini nenadoma ni počila struna. Na obrazu se mu je takoj izrisalo presenečenje in kljub opazni jezi je ob sijajni improvizaciji brez prekinitve nadaljeval z izvajanjem. Toda nekaj trenutkov pozneje mu je počila še druga struna. Kmalu za njo pa še tretja. Tako so iz mojstrove violine visele že tri strune. Ni se zaustavil, pač pa je skladbo izvajal s pomočjo četrte, še edine preostale violinske strune.

Po koncu je publika skočila s sedežev in z ovacijami nag...