Štirideset mučencev je bilo štirideset vojakov sloveče dvanajste rimske elitne legije, ki v začetku četrtega stoletja po Kristusu, v eni prvih zgodovinsko zabeleženih »čistk« javnega sektorja, Kristusa niso hoteli zatajiti, kljub temu da so jim ponujali povišanja, odlikovanja in denarne nagrade, in so jih zato obsodili na smrt.

»A tudi ta smrt mora biti« – tako je sklenil režim in takšno razmišljanje nam je, žal, dobro znano – »elitna!«, in so jih sredi najhujše zime pometali v ribnik, kjer so prepuščeni mrzlim vetrovom in ledeni vodi počasi zmrznili. Resnici na ljubo bi morali zapisati, da je bilo mučencev štirideset in pol, kajti ob ribniku je bilo – za vabo in skušnjavo – kopališče s toplo vodo. Za vsak primer, če bi si kdo premislil. In eden si je. Je pa ob stiku s toploto takoj umrl. Na njegovo izpraznjeno mesto pa je vskočil eden od stražarjev, tako da številka štirideset izpričuje dejansko stanje. Močni pričevalci poguma in zvestobe …

Tudi v naši bližnji, po...