Že med vojno – z odloki vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1941 – so komunisti začeli načrtno graditi novo državnost, čeprav za to niso imeli prav nobenih pooblastil naroda, da bi mogli govoriti ali delovati v njegovem imenu. Pri tem so vsako organiziranje zunaj svojih vrst razglasili za izdajalstvo. Ta nova struktura države ni zidala na človekovi svobodi, temveč na državnem nasilju. Septembra 1944 so ustanovili tako imenovano Versko komisijo, ki naj bi jamčila »nemoteno izvrševanje bogočastja in polno uveljavljanje verske svobode« ter »urejala vsa vprašanja med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo«. V resnici je njeno delovanje bilo čisto drugačno: takoj po svoji ustanovitvi je začela sestavljati kartoteko duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev, v kateri je bil posebej označen njihov odnos do partije in nove »ljudske oblasti«. Izhodišče njenega delovanje je ves čas bil...