V zadnjem času se veliko sprašujem, koliko naj navzven izražam svoja občutja – tako dobra kot slaba. Ali smem prostodušno pokazati, kako razmišljam, čustvujem, ali bo to za druge ljudi hitro preveč? Ali moram ves čas paziti, kako to vpliva na druge?

Brené Brown pravi, naj svoje izpovedi omejimo na zaupni krog ljudi, ki so si prislužili naše zaupanje, kjer smo lahko takšni, kakršni smo, pristni, ranljivi, brez mask in brez strahu, da ne bi bili sprejeti.

Hvaležna sem za vse svoje kroge ljudi, kjer se lahko pokažem takšna, kakršna sem. Vem, da je odprtost in zaupnost nekaj, kar se razvija in krepi z vsako izmenjavo, ki je iskrena in ranljiva, hkrati pa slišana, spoštovana in sprejeta. Če se odpiram sama, to drugega vabi, da se tudi sam lahko odpre in pove svoje stiske. Obenem pa lahko dam prostor tudi drugi osebi, da izrazi težke stvari, ne da bi se ji bilo treba bati mojih komentarjev, sodb, površnih nasvetov, omalovaževanja. Hvaležna sem za prijateljstva, da si žen...