Zgodba Asie Bibi je zgodba o besedah. Zaradi besede je bila obsojena na smrt, čeprav je povedala resnico. Tudi rešila bi se lahko z eno samo, lažno besedo, ko bi zatajila svojo krščansko vero. Oblast, ki želi biti totalitarna, mora sankcionirati »napačne besede«, ki bi lahko vnašale dvom v prevladujočo ideologijo. Po drugi strani imamo tudi v demokratičnih družbah težave s tem, kaj je še dovoljeno ali vsaj korektno izreči in kaj ne. Je svoboda tudi svoboda za žalitve? Za napad na osebno integriteto, prepričanje, vero? Kdo določa mejo, ki je ne smemo prestopiti? Kako najti ravnotežje med svobodno kritiko in zaščito najgloblje identitete posameznika, njegove vere?

Asia Bibi nam kaže, kje iskati odgovor: najprej pogumno govoriti resnico. Kakor sta jo govorila tudi musliman Salman Tasir in kristjan Šahbaz Bhatti, ki so ju umorili, ker sta jo vzela v bran in zavrnila lažne obtožbe. Resnica je včasih neizprosna, boleča, zato lahko v ljudeh, v nas vseh vzbudi odpor ali celo sovraš...