Zakaj vztrajamo pri večerni molitvi?

V naši družini vsak dan zaključimo s skupno večerno molitvijo. Molitev začnemo z družinsko prošnjo, ki jo je »izumil« moj mož in je vedno enaka: »Gospod, hvala ti za današnji dan. Prosimo te, nakloni nam mirno noč in daj, da se zjutraj veseli in zdravi zbudimo v nov dan.« Ni težko sklepati, da je molitev nastala pred leti, ko smo imeli dojenčke in so bile prespane noči za naju z možem res redkost in blagoslov. Zdaj so noči že bolj mirne, molitev pa vseeno ostaja enaka.

Veliko manj mirne pa postajajo naše večerne molitve. Tako se nam je pred dnevi, ko smo se zbrali k molitvi, zgodilo, da so otroci med molitvijo začeli uprizarjati takšne medsebojne bitke, da smo molitev prekinili. Mož je šel po kitaro, da bi s pesmijo umiril otroke. Toda že pri drugi kitici pesmi Ti, ki si na svet prinesla sonce, se je petletnik spomnil, da bi pesem popestril z udarjanjem s pokrovkami. Da ga zvok pokrovk ne bi prev...