Diktatorski režimi za svoj obstoj potrebujejo reveže in nezadovoljneže, zato poskrbijo, da jih nikoli ne zmanjka

Med ljudmi je vse pogosteje slišati mnenje, da je ta svet nor. Nič trdnega, nič obvezujočega ni čutiti. Živimo v času in prostoru poljubnosti, ki pa je strogo zamejena s pravili, ki določajo, kaj je prepuščeno poljubnosti in kaj ne. Znotraj poljubnosti ni prostora za smisel, vizijo in še posebej ne za eshatološko perspektivo sveta in človeštva. Zunaj poljubnosti je stremljenje k redu in urejenosti. Na izgon so obsojene tradicija, domoljubje, pripadnost družini, narodu in veri. V geto laboratorijev in tehnologije so pregnani znanstveniki, da ne bi ugovarjali bizarni teoriji spolov ali skorajšnji kataklizmi sveta zaradi podnebnih sprememb. Poljubnost je poteptala družino in znotraj nje zvestobo in ljubezen. Povzdignjene so človekove pravice, a samo do meje, kjer se začne duhovni red od spočetja človekovega življenja do njegove naravne smrti. Med otrokovimi pravicam...