Modri z Vzhoda so se ob Jezusovem rojstvu silno razveselili zvezde, ki je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Dobrih šestnajst stoletij pozneje (7. januarja 1610) pa je dan po prazniku sv. treh kraljev nebo z velikim navdušenjem opazoval italijanski matematik in astronom Galileo Galilei (na desni sliki). Ob Jupitru je namreč opazil prve tri od štirih nebesnih teles, ki jih danes poznamo pod imenom Galilejevi sateliti.

Jupiter, ki je dobil ime po najvišjem božanstvu starih Rimljanov, je največji planet našega Osončja. Njegov premer znaša 142.984 kilometrov in je enajstkrat večji od premera Zemlje, njegova prostornina pa je 1.300-krat večja od prostornine našega planeta. V njegovo notranjost bi lahko spravili vse druge planete našega Osončja, a ne bi zapolnili vsega prostora.

Jupiter ima zelo kratek dan, saj se okrog svoje o...