»Moj prestol je stal na oblačnem stebru« (Sir 24,4).

Grška beseda stûlos, podobno kot kíÔn, pomeni »steber, podstavek, podporna palica«. Besedišče odzvanja bližnjevzhodno podobo postavitve sveta, ki stoji na stebrišču (Ps 74,4) ter je obenem podoba sveta, ki je urejen in nosi pečat Božje modrosti (Prg 9,1). V ozadju tega dojemanja je želja, da bi svet ne nosil le pečata Božje modrosti, temveč da bi Bog bival s človekom, sredi svojega ljudstva. Ravno podobi »oblaka« (nefélē) in »oblačnega stebra« (stûlos vefélēs) orisujeta to skrivnost. Bog preko oblačnega stebra ljudstvo spremlja na poti skozi puščavo (2 Mz 13,21), ga nagovarja (Ps 99,7) in ščiti pred preganjalci (2 Mz 14,24). Podobno je to besedišče vezano na strukturo shodnega šotora (2 Mz 26,19), Salomonove palače (1 Kr 7,3) in templja (1 Kr 7,27), obenem pa razodeva Božjo navzočnost (2 Mz 33,9). Če Judje Božjo modrost in navzočnost povezujejo s postavo (Sir 24,10), pa kristjani spoznavamo, kako Bog steber...